Kako do ravnovesja med poklicnim in zasebnim?
Najnovejše poročilo o indeksu enakosti spolov, ki ga pripravlja Evropski inštitut enakosti spolov (European Institute for Gender Equality, EIGE) in katerega objavo smo na naši spletni strani sicer z vidika napredka pri posameznih kazalnikih enakosti pred dnevi že zabeležili, osrednjo pozornost namenja (ne)ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem.
Ugotovitve kažejo, da družinske obveznosti predstavljajo večjo oviro na področju družbenega udejstvovanja za ženske kot za moške. Pri tem ne gre le za obveznosti, povezane s skrbjo za otroke, temveč vse bolj prihaja v ospredje dolgotrajna oskrba invalidnih in ostarelih članov družine. Evropsko združenje sindikatov v izobraževanju (ETUCE) si pri tem prizadeva za takšno izobraževanje, ki bo pripomoglo k zmanjševanju in odpravljanju spolnih stereotipov, povezanih z vlogami v družini ter poklicnimi izbirami mladih. Tudi v okviru samega izobraževalnega sektorja, poudarja ETUCE, morajo biti vzpostavljeni ustrezni pogoji za učinkovito usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, da bi ženske lahko dobile dovolj priložnosti za to, da so uspešne pri svojem delu.
Evropski inštitut za enakost spolov od leta 2014 objavi indeks enakosti spolov vsaki dve leti. V poročilu so vsakokrat predstavljeni najnovejši podatki, ki kažejo napredek na področju enakosti spolov v Evropski uniji pri kazalnikih delo, zdravje, denar, znanje, čas in moč.
Tudi podatki iz letošnjega poročila kažejo, da je do vzpostavitve enakosti na področju spolov še daleč. Povprečje EU, ki je pri 67,4 od skupno možnih 100 točk, kaže na izboljšanje za zgolj 1,2 odstotne točke v obdobju od leta 2015 do 2017 in na 5,4-odstotni napredek v dvanajstih letih (tj. od leta 2005 do 2017). Medtem ko se je indeks enakosti spolov v nekaterih državah, na primer na Portugalskem, Hrvaškem in v Estoniji, pomembno izboljšal, prihaja v drugih celo to regresije – to velja za Poljsko, Litvo in Nizozemsko. Indeks enakosti spolov je sicer najvišji na Švedskem (83,6), najmanjšo enakost med spoloma pa beležijo v Grčiji (51,2) in na Madžarskem (51,9). Slovenija se med osemindvajseterico držav uvršča na 11. mesto in za 0,9 odstotne točke nad povprečje EU. Pri EIGE so v poročilo prvikrat vključili položaj LGBTQI+ oseb ter romskih in muslimanskih žensk.
In kateri so širom Evrope razlogi za počasen napredek na področju vzpostavljanja enakosti spolov? V poročilu so kot najpomembnejši izpostavljeni spolna segregacija, spolne norme in težave z zagotavljanjem ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem. Na ravni celotne EU skrb za otroke, starejše in invalide večinoma prevzemajo ženske, kar vpliva na njihovo kariero in pozneje višino pokojnine. Tudi na področju izobraževanja v smislu spolne segregacije podatki ne kažejo napredka. Tako se za družboslovni študij še zmeraj odloči znatnejši delež žensk kot moških; v Sloveniji, na primer, študira na področju izobraževanja, zdravstva, sociale, humanistike ali umetnosti 41 % študentk in le 17 % študentov.
Susan Flocken, direktorica ETUCE ob objavljenih podatkih poudarja, da se mora Evropa, če želi vzpostaviti resnično enakost na področju spolov, odločno odzvati z ukrepi, ki bi omogočili uravnovesiti poklicno in zasebno življenje. Tu mora po njenem mnenju odigrati ključno vlogo izobraževanje, in sicer tako pri odpravljanju obstoječih spolnih stereotipov na področju skrbi za otroke in družinskih obveznosti kot pri zagotavljanju, da bo vseživljenjsko izobraževanje realna možnost za vse. Le tako naj bi lahko odpravili tudi paradoks, da so v prevladujoče feminiziranih poklicih na vodstvenih mestih najpogosteje moški.