Karierni razvoj strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju

Ljubljana, 25. avgust 2023


SPREMEMBE PRAVILNIKA O NAPREDOVANJU ZAPOSLENIH V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU V NAZIVE

V Uradnem listu RS (št. 92/2023) je objavljen nov Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (pravilnik), ki ga je sprejel Minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje. Pravilnik se bo pričel uporabljati s 1. 9. letos. Sprejeti pravilnik skoraj v celoti sledi predlogu pravilnika, ki je bil v javni obravnavi od 15. 6 do 15. 7. 2023 in ga je pripravila posebna delovna skupina. O predlogu in njegovi vsebini je SVIZ s posebnim obvestilom že obvestil vse sindikalne zaupnike 30. junija.


Spremembe pravilnika so se prvenstveno pripravljale zaradi uresničitve naše stavkovne zahteve v smeri dokončne uveljavitve možnosti napredovanja v naziv višji svetnik (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ZOFVI, je že bil ustrezno spremenjen). Pravilnik ne vsebuje zgolj določitev pogojev za napredovanje v naziv višji svetnik (upoštevaje leta 2020 sklenjeni dogovor med Svizom in MVI), temveč tudi spremenjen, predvsem pa razširjen nabor dodatnih strokovnih del in nalog, in sicer tudi v smeri večjega upoštevanja del, ki jih strokovni delavci opravijo v samem zavodu oz. šoli. Dodanih je še nekaj novih, postopkovnih sprememb. Ostala, bolj sistemska vprašanja glede napredovanj v nazive, naj bi se spreminjala šele na podlagi Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja v okviru razvojnega projekta.


Oblikovanje predloga pravilnika znotraj delovne skupine MVI je potekalo tudi ob sodelovanju predstavnikov Sviza  

Pravilnik v skladu z ZOFVI sprejme pristojni minister, usklajevanje s predstavniki zaposlenih pa ni predpisano. A je predlog pravilnika pripravila posebna delovna skupina, ki jo je konec lanskega leta imenoval minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje.

V delovni skupini so bili poleg predstavnikov Ministrstva za vzgojo in izobraževanje (MVI) in Zavoda RS za šolstvo še predstavniki nekaterih zavodov (navedenih v 48. členu ZOFVI), ravnatelji z različnih področij vzgoje in izobraževanja ter 11 predstavnikov iz vrst Sviza, od tega osem praktikov – predsednik ter dodatno član predsedstva vsake relevantne sindikalne konference –, ki so aktivno sodelovali v delu skupine. Tovrstna vključitev predstavnikov zaposlenih je posledica stavkovnih aktivnosti. Spremembe predloga pravilnika so bile na delovni skupini usklajene z vsemi vključenimi predstavniki, zato vsebina predstavlja kompromis vseh vključenih.


Delovna skupina se je sestajala na tri do štiriurnih srečanjih v prostorih MVI praviloma na vsaka dva do tri tedne. Izpeljali smo 14 skupnih srečanj ter še nekaj dodatnih sestankov v ožjih delovnih skupinah. Znotraj Sviza je bilo opravljenih še več internih usklajevalnih sestankov med predstavniki praktikov. Delovna skupina je z različnih strani zbirala predloge za spremembo in prilagoditev nabora dodatnih strokovnih del in nalog (v sindikatu tudi s strani sindikalnih zaupnikov preko anketnih vprašalnikov), ki smo jih nato na sejah delovne skupine poglobljeno obravnavali ter na njihovi podlagi oblikovali predloge sprememb. Vseh predlogov s strani vseh sodelujočih ni bilo mogoče medsebojno uskladiti. Žal tudi ne nekaterih predlogov s strani zaposlenih (npr. vrednotenje članstva v svetu zavoda, izvajanja interesnih dejavnosti, nekaterih dodatnih sprememb za zaposlene v OŠPP glasbenih šolah ipd.).


Pogoji za napredovanje v višjega svetnika

Pogoje za pridobitev naziva višji svetnik je uokviril že Dogovor med SVIZ in MIZŠ iz leta 2020. Ni pa jih dokončno in natančno določil; to je bilo treba storiti v pravilniku. Sprva je bilo za t. i. redno napredovanje predlagano večje število točk iz naslova dodatnih strokovnih del ter predvsem večje število točk del in nalog, vrednotenih po 3 točke. Predlagano je bilo tudi večje število izobraževanj in usposabljanj, ki trajajo vsaj 24 ur in vključujejo uporabo v praksi, ter celo potrdilo o odsotnosti disciplinskih ukrepov, o odsotnosti pritožb v okviru delovnega razmerja in obrazloženo mnenje pedagoškega zbora o visoki stopnji integritete kandidata za napredovanje. Tovrstnim predlogom smo zaradi njihove slabe utemeljenosti ali dvoma v njihovo smiselnost predvsem predstavniki praktikov iz vrst Sviza v delovni skupini nasprotovali. Na koncu je prišlo do opredelitve pogojev, ki so navedeni v pravilniku (13. in 14. člen) in so vsaj po obsegu števila točk nižji od tistih, ki so bili dogovorjeni kot zgornja meja v Dogovoru iz leta 2020. Pogoji za napredovanje tistih, ki so naziv svetnik pridobili do 31. 8. 2020, pa so določeni v prehodnih določbah pravilnika.

 
Predstavniki iz vrst Sviza smo opozarjali na pogoj dalj časa trajajočih izobraževanj oz. usposabljanj z uporabo v praksi, saj to doslej ni bilo predpisano, kar praviloma niti ne izhaja iz že pridobljenih potrdil. Za rešitev tega vprašanja je bila dogovorjena posebna prehodna ureditev (za več glej spodaj). Predstavniki Sviza smo opozarjali tudi na manjšo razliko v plačnih razredih med svetnikom in višjim svetnikom ter zahtevnostjo pogojev za pridobitev slednjega (ali bodo pogoji glede na plačilo sploh motivirali strokovne delavce v pridobivanje naziva ne).


Spremembe pri opredelitvi in vrednotenju dodatnih strokovnih del in nalog:  

Večina časa aktivnosti delovne skupine je bila namenjena vprašanju sprememb nabora in vrednotenja dodatnih strokovnih del in nalog. Cilj skupine je bil opredeliti in ovrednotiti čim večje število nalog in del, ki jih strokovni delavci opravijo v samem zavodu oz. šoli in v pravilniku niso zajeta, a bi jih bilo mogoče vključiti v nabor, upoštevaje (z)možnost njihove pravne opredeljivosti (napredovanje se namreč ugotavlja v upravnopravnem postopku). Izhodišča za iskanje rešitev v novem pravilniku so bila: kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa, delo v razredu/skupini, znotraj uvajalnega obdobja, večja poštenost sistema, odprava neuravnoteženosti. Oris namena je podal tudi MVI v dopisu (povezava) pri podaji predloga pravilnika v javno obravnavo.    

Možnosti uveljavljanja dodatnih strokovnih del in nalog je v novem pravilniku več kot doslej. To velja tudi za nabor nalog, ki so vrednotene s 3 točkami. Npr. triletno vodenje strokovnega aktiva z najmanj tremi strokovnimi delavci v šolah oz. zavodih, dokumentirano načrtovanje in izvedba petih kolegialnih hospitacij za skupine z najmanj tremi strokovnimi delavci s poudarkom na refleksiji vzgojno-izobraževalnega procesa, dokumentirano in načrtno oziroma sistematično izvajanje dejavnosti, usmerjene h krepitvi varnega in spodbudnega učnega okolja, izvedbe vzgojno-izobraževalnega procesa po načelih in elementih formativnega spremljanja, procesa z inovativno uporabo sodobnih tehnologij v učnem procesu za usmerjanje učenja, spremljanja napredka in razvoja sodelovalnega učenja (vse z enkratno predstavitvijo rezultatov na pedagoški konferenci, aktivu, skupini ipd.). Predlaganih je tudi nekaj prilagojenih del in nalog zaposlenim, ki opravljajo dela v osnovnih šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami, kjer je bila ugotovljena statistična razlika v deležu zaposlenih v nazivih v primerjavi z ostalimi šolami oziroma zavodi.

Želimo opozoriti še, da je nekaj opredelitev dosedanjih strokovnih del in nalog v novem pravilniku črtanih, vendar pa so te v veliki večini zajete oz. prenesene v na novo in širše opredeljene dodatne strokovne naloge. Praviloma v istem razdelku. Le nekaj nalog pa se, kljub našemu drugačnemu prizadevanju, žal omejuje ali vrednoti z manj točkami (npr. točkovanje avtorskega strokovnega članka se vrednoti z 2 točkama, zgolj znanstvenega pa s 3).

Na splošno gledano pa naj bi predlagane opredelitve del in nalog omogočile drugačno ter nekaterim tudi nekoliko lažje izpolnjevanje dodatnih strokovnih del in nalog, ki se zahtevajo za napredovanje v nazive.          


Ostale spremembe pravilnika

Pravilnik bolj izrecno določa, da je ravnatelj tisti, ki mora za strokovnega delavca podati predlog za napredovanje v naziv, strokovni delavci pa to storijo le izjemoma. Uvedeni sta tudi dve dodatni napredovalni obdobji (1. maj in 1. oktober). Pravilnik uvaja še novost, da mora ravnateljeva ocena delovne uspešnosti vsebovati utemeljitev, ki vključuje več elementov. Pedagoški zbor glasuje oziroma potrjuje obrazloženo mnenje ravnatelja, namesto da le poda mnenje o predlogu za napredovanje strokovnega delavca.


Prehodne določbe

Delovna skupina do objave predloga pravilnika in njegovega posredovanja v javno razpravo ni podrobneje obravnavala prehodnih določb, saj je bila glavnina usklajevanj vezana na vsebinske spremembe strokovnih del in nalog. Po zaključku teh usklajevanj je MVI pripravilo spremembe v obliki celotnega novega pravilnika, vključno s prehodnimi določbami.

Prehodne določbe novega pravilnika med drugim določajo, da lahko strokovni delavci v postopkih napredovanja po 1. 9. 2023 še vedno uveljavljajo opravljena strokovna dela in naloge, ki jih je do sedaj veljavni pravilnik vrednotil oz. točkoval, novi pa jih več ne. Nas je pa MVI po koncu javne obravnave seznanilo, da si te določbe ni moč tolmačiti na način, da omenjeno pravilo velja le za naloge, katerih opredelitev oz. vrednotenje novi pravilnik sploh več ne vsebuje. Ne velja pa tudi za naloge, ki jih pravilnik vsebuje, a so spremenjene oz. točkovane z manj točkami (točkovanj avtorskih strokovnih člankov z 2 in ne več s 3 točkami, nekatere spremembe pri sodelovanju v projektih ipd.). Tovrstna potrdila namreč ne predstavljajo pričakovanih pravic. O slednjem oz. možnostih določanja tovrstnih izjem v času usklajevanj o vsebinskih sprememba posameznih nalogah po naši oceni ni bilo izvedene zadostne razprave.

Pravilnik še izrecno omogoča, da se bodo do 1. 9. 2024 kot pogoj daljših izobraževanj upoštevala vsa daljša izobraževanja v trajanju najmanj 24 ur brez dokazil o uporabi v praksi (saj pravilnik tega ni določal kot pogoj, že izdana dokazila pa tega ne izkazujejo).

V prehodnih določbah so poleg nekaterih še vedno potrebnih prehodnih določb iz prejšnjega pravilnika (npr. za vzgojiteljice-pomočnice), določeni tudi lažji pogoji za napredovanje v naziv višji svetnik s strani tistih, ki so pridobili naziv svetnik pod pogoji, veljavnimi do septembra 2020 (v okviru Dogovora med SVIZ in MIZŠ iz leta 2020).

Prav tako se še naprej izrecno omogoča uveljavljanje oziroma točkovanje predavanj, delavnic oziroma samostojnih referatov na mednarodnih kongresih brez dodatnih omejitev, ki so bila uvedena septembra 2020 (pod pogojem, da je bila ta naloga izvedena do 31. avgusta 2020).



Pripravil:
Jernej Zupančič, strokovni sodelavec za pravne zadeve SVIZ
 



POSEBNA OBVESTILA (30. junij 2023)  SPREMEMBE PRAVILNIKA O NAPREDOVANJU V DELAVCEV V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU V NAZIVE
 



LAŽJE NAPREDOVANJE V NAZIV SVETNIK IN UVEDBA ČETRTEGA NAZIVA – VIŠJI SVETNIK

Predsednica Glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (GO SVIZ) Jelka Velički in minister za izobraževanje dr. Jernej Pikalo sta 8. januarja 2020 podpisala Dogovor o uresničitvi V. točke Stavkovnega sporazuma, ki ga je SVIZ z Vlado RS sklenil konec novembra 2018 in s katerim se je končalo tedanje stavkovno gibanje. Naj spomnimo, da je naš boj za ustrezno vrednotenje dela v vzgoji in izobraževanju dosegel vrh 14. februarja 2018 z najmnožičnejšim protestom na Kongresnem trgu v Ljubljani,  ki se ga je udeležilo več kot 20.000 naših članic in članov. Osrednji del naših zahtev je bil vezan na odpravo slabšega vrednotenja dela v vzgoji in izobraževanju, ki je v pomembnem delu posledica prezahtevnega napredovanja v nazive, ki veliki večini – le 10 % vseh strokovnih delavk in delavcev v vzgoji in izobraževanju v delovni karieri doseže naziv svetnik –  preprečuje pridobitev najvišjega naziva. Vlada RS se je ob tem, da bo olajšan dostop do naziva svetnik, v stavkovnem sporazumu  iz novembra 2018 hkrati zavezala tudi, da bomo v skladu s priporočili Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji dodali še četrti naziv, ki naj bi dodatno motiviral strokovne delavke in delavce k poglabljanju in širjenju strokovnega znanja. Podpisani Dogovor o uresničitvi V. točke Stavkovnega sporazuma bo 17. 1. 2020 objavljen v Uradnem listu RS.

Pogajanja o uresničitvi manj zahtevnega napredovanja v naziv svetnik in podaljšanju kariernega napredovanja s četrtim nazivom so se formalno začela maja lani, in sicer z izhodiščnim predlogom, ki smo ga iz SVIZ posredovali Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Pogajalsko skupino je GO SVIZ prav tako imenoval že lansko pomlad, in sicer so v njej poleg predsednice GO SVIZ in predsednice sindikalne konference osnovnih in glasbenih šol Jelke Velički, glavnega tajnika Branimirja Štruklja, predsednikov oziroma predsednic sindikalnih konferenc – Petre Koritnik (predšolska vzgoja), Jelke Horvat (šole in zavodi za otroke s posebnimi potrebami) in Jožeta Brezavščka (srednje šole in dijaški domovi), sodelovali tudi drugi praktiki – Savi Švigelj (predšolska vzgoja), Rok Križaj (OŠ), Marjan Štukelj (OŠPP), Miha Gartner (SŠ)) – in strokovna služba GO SVIZ za pravne zadeve (Jernej Zupančič in Nadja Goetz). MIZŠ je z opredelitvami do naših predlogov zavlačevalo in prava pogajanja so se začela šele jeseni, s čimer smo vas na kratko že seznanili v enih od naših zadnjih obvestil. Ocenili smo namreč, da bi sprotno seznanjanje javnosti s potekom občutljivih, zahtevnih in na trenutke konfliktnih pogajanj lahko škodovalo rezultatom, zato z informacijami nismo pretiravali. Podpisani dogovor potrjuje, da je bila takšna odločitev ustrezna.

Pri spremembah pravilnika smo se zavestno omejili na zniževanje zahtevnosti izpolnjevanja pogojev za naziv svetnik in umeščanje četrtega naziva v sistem napredovanja, ker smo to želeli dogovoriti do konca minulega leta. Vse druge, sicer nujne popravke in dopolnitve pravilnika, na katere opozarja članstvo in tudi MIZŠ, smo preložili na naslednji, strokovno in organizacijsko kompleksnejši korak prenove kariernega napredovanja, ki se bo začel v letošnjem letu in bo predvidoma sklenjen čez dve leti. SVIZ bo pri tem zahtevnem projektu aktivno sodeloval.


Lažje napredovanje v naziv svetnik
Pravkar podpisani dogovor ločeno ureja napredovanje za vzgojitelje predšolskih otrok v vrtcih in za vse ostale strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju, kot je to Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive urejal že do zdaj. Izhodiščni predlog SVIZ je bil, seveda, nekaj ambicioznejši, a je celotna pogajalska skupina, ki je imela mandat GO SVIZ, podpisani kompromis ocenila za sprejemljiv in dober. Pogoji za pridobitev naziva svetnik se rahljajo po dveh poteh:

- znižanje skupnega števila točk (vzgojitelji z 32 na 26 točk; učitelji in vsi ostali strokovni delavci z 38 na 32 točk),

- znižanje dodatnega strokovnega dela na višji ravni zahtevnosti za 3 točke ali več ( vzgojitelji s 16 za 3 ali več točk na 10 za 2 točki in 4 točke za 3 ali več; učitelji in vsi ostali strokovni delavci z 18 za 3 točke ali več na 10 za 2 točki in 6 točk za 3 ali več).

Spremembe pravilnika, ki jih bo MIZŠ pripravilo v prihodnjih mesecih, se začnejo uporabljati 1. 9. 2020. Vloge za napredovanje po novih pogojih bo mogoče vlagati po začetku veljavnosti sprememb pravilnika.


Uveljavitev četrtega naziva višji svetnik
Četrti naziv višji svetnik bo mogoče vpeljati v karierno napredovanje le ob predhodni spremembi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). MIZŠ se je v dogovoru zavezalo, da bo ob prvi spremembi ZOFVI vključilo vanj tudi besedilo o četrtem nazivu. Kdaj se bo to zgodilo, ni mogoče napovedati, ker je zakon trenutno blokiran zaradi nesoglasij pri uresničitvi odločbe Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol. MIZŠ se je zavezalo, da bo v roku  enega meseca od zakonske uveljavitve četrtega naziva Vladi RS predlagalo začetek pogajanj za določitev plačnega razreda novega naziva. Podpisani dogovor torej nima opredeljenega plačnega razreda za četrti naziv, ker je treba četrti naziv najprej uzakoniti, šele zatem pa se lahko začnejo pogajanja o njegovem ovrednotenju.


Lažji pogoji za obstoječe svetnike za pridobitev naziva višji svetnik
Ker od 1. 9. 2020 olajšujemo pogoje za pridobitev naziva svetnik, smo za obstoječe svetnike v prehodnem obdobju petih let po zakonski spremembi opredelili mehkejše pogoje za pridobitev četrtega naziva. Izhodiščni predlog SVIZ je predvideval, da bi se sedanjim svetnikom, ki so do svetniškega naziva prišli po težji poti, četrti naziv priznal brez dodatnih pogojev, a je kompromis, upoštevaje izhodiščni predlog MIZŠ, dober kompromis. Prehodno obdobje petih let bo začelo teči po začetku uporabe sprememb v ZOFVI. Pogoji za pridobitev četrtega naziva za obstoječe svetnike so opredeljeni v točki 6 pravkar podpisanega dogovora, ki ga prilagamo k tem obvestilom. SVIZ bo na svoji spletni strani vzpostavil rubriko, v kateri bomo pojasnjevali posamezne elemente dogovora in odgovarjali na pogosta vprašanja članstva.


Do konca junija 2020 odločitev o uvedbi napredovanja v nazive za vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja
V stavkovni sporazum smo zapisali tudi, da se preuči uveljavitev napredovanja v nazive za pomočnike vzgojiteljev. Med pogajanji za sklenitev dogovora smo se odločili, da razrešitev tega vprašanja izločimo iz dogovora in ga obravnavamo ločeno. Spremembe so zahtevne in ne prinašajo zgolj koristi, ampak tudi dodatne obveznosti, zato potrebujemo za oblikovanje stališč več časa – tudi zato, ker so pogledi  na uvedbo nazivov tudi v sindikatu različni. SVIZ bo pred sprejetjem končnih odločitev s članstvom, še posebej s pomočniki vzgojiteljev, v prihodnjih tednih organiziral posvetovanja.


Priloga: Podpisani Dogovor


Dodatni dokumenti v zvezi z uveljavitvijo novega pravilnika:
- Dopis SVIZ-a MIZŠ-ju (stališče IO SVIZ do predlaganih sprememb osnutka novele Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive, 11. marec 2020)
- Poziv sindikata MIZŠ-ju k spoštovanju dogovora o prenovi kariernega napredovanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (10. junij 2020)
- Pregled sprememb Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (neuradno prečiščeno besedilo št. 3 + predlog sprememb pravilnika z dne 29. 6. 2020)

 

Pogosta vprašanja in odgovori:

Strokovni delavci, ki lahko že sedaj napredujejo v nazive, bodo vlogo za napredovanje v naziv svetnik po novih, manj zahtevnih pogojih, lahko vložili od prvega dne uveljavitve sprememb Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev v VIZ v nazive. V skladu z Dogovorom o uresničitvi V. točke Stavkovnega sporazuma bo to od vključno 1. 9. 2020 dalje.
Avtomatičnega napredovanja v naziv višji svetnik dogovor ne omogoča, saj pogoji za višjega svetnika niso enaki trenutno zahtevanim pogojem za svetnika. Dogovor pa omogoča, da bodo strokovni delavci, ki so pridobili naziv svetnik po trenutno veljavnem pravilniku, lahko napredovali v naziv višji svetnik pod posebnimi, manj zahtevnimi pogoji v prehodnem obdobju 5 let od pričetka uporabe sprememb ZOFVI, ki bodo dokončno uvedle naziv višji svetnik (točka 6. Dogovora). Po našem vztrajanju smo v dogovoru določili pogoje za nov najvišji naziv, ki bodo točkovno drugačni (večje število točk) od sedanjih pogojev za naziv svetnik (točka 5. Dogovora). Tudi slednje je kompromis, saj je MIZŠ prvotno predlagalo bistveno večje število točk. Nismo pa se uspeli dogovoriti o ravni zahtevnosti dodatnih strokovnih del za pridobitev naziv višji svetnik. Slednje bo predmet sprememb pravilnika po določitvi novega naziva v ZOFVI, saj je to predpogoj za urejanje novega naziva. MIZŠ se je v dogovoru zavezalo, da bo ob prvih spremembah ZOFVI v predlog vneslo določitev novega naziva višji svetnik. Prvi predlog SVIZ je, upoštevaje predloge Bele knjige iz leta 2011, predvideval možnost umestitve novega naziva višji svetovalec med obstoječa naziva svetnik in svetovalec ter ureditev položaja svetnikov na način, da se že pri uvedbi sprememb ohrani razlikovanje med nazivi. Vendar za vpeljavo 4. naziva ne zadostuje dogovor med socialnimi partnerji ali sprememba področnega pravilnika, temveč je potrebna sprememba ZOFVI, ki pa zaradi politične blokade oziroma nesoglasij pri urejanju financiranja zasebnih šol še ni bila mogoča. Zato smo s pogajalsko skupino sprejeli kompromisno rešitev, da v prvi fazi omilimo zahtevane pogoje za že obstoječi naziv svetnik, nov naziv pa umestimo za nazivom svetnik (višji svetnik). Dogovor je potrdil tudi Glavni odbor SVIZ.
Da. Strokovni delavci, ki bodo pridobili naziv svetnik pod novimi, manj zahtevnimi pogoji, bodo uvrščeni v plačne razrede, ki jih že danes za naziv svetnik določa KPVIZ, kamor so uvrščeni tudi strokovni delavci, ki so naziv svetnik pridobili po obstoječih pogojih. Vendar bodo lahko le-ti pod lažjimi pogoji (odgovor št. 2) pridobili naziv višji svetnik in se uvrstili v plačne razrede v novem nazivu. Te bo možno določiti šele, ko bo ZOFVI dokončno uvedel naziv višji svetnik. Se pa je MIZŠ v dogovoru zavezalo, da bo v roku enega meseca od uveljavitve višjega svetnika v ZOFVI Vladi RS predlagalo pričetek pogajanj za določitev plačnega razreda v novem nazivu.
Vlogo za napredovanje v naziv se lahko poda zgolj pod pogoji, ki jih določa pravilnik v času vložitve predloga. V kolikor ocenjujete, da izpolnjujete pogoje za pridobitev naziva svetnik po obstoječih pogojih, bi s pridobitvijo naziva po le-teh upoštevaje Dogovor kasneje lahko napredovali v nov naziv višji svetnik pod lažjimi, prehodnimi pogoji.
To še ni jasno. Dogovor ne ureja prehodnega obdobja glede obravnave vlog, ki bodo vložene v času trenutno veljavnih pogojev za svetnika, v času odločanja pa bodo že veljali novi, manj zahtevni pogoji. To bo lahko urejeno v spremembah pravilnika (njegovih prehodnih določbah). V SVIZ bomo zastopali stališče, da bi bilo potrebno zaradi dolgih rokov odločanja MIZŠ in zagotavljanja spoštovanja ustavne pravice do enakega varstva pravic omenjene vloge obravnavati po določbah, ki so veljale v času vložitve predloga (stari pogoji). Takšna je bila tudi ureditev v prehodnem obdobju, ko je stopil v veljavo sedaj veljavni pravilnik (leta 2002).
To še ni jasno. V Dogovoru ni podrobno urejeno prehodno obdobje pri uveljavljanju sprememb pogojev za svetnika in možnosti prenosa pridobljenih točk pri strokovnih delih in nalogah. V skladu z veljavnim pravilnikom se lahko pri napredovanju v naziv štejejo zgolj tista dodatna strokovna dela in naloge, ki jih je delavec opravil po vložitvi vloge, na podlagi katere je (nazadnje) napredoval v naziv. Prenos točk bo mogoč le, v kolikor bo to izrecno določil pravilnik v prehodnih določbah.
Možnost izrednega napredovanja ostaja. Na podlagi dogovora se bo zgolj omejila možnost t. i. izrednega napredovanja v nazive na način, da ne bo več možno preskočiti več kot 1 naziv. Kakšni bodo pogoji za t. i. izredno napredovanje v naziv svetnik od 1. 9. 2020 dalje oziroma pogoji za izredno napredovanje v naziv višji svetnik, ni predmet dogovora. Je pa SVIZ zastopal stališče, da je potrebno te pogoje v pravilniku prilagoditi novim pogojem na sorazmeren način. Slednje bomo zasledovali tudi v postopku sprejemanja sprememb področnega pravilnika. Je pa pričakovati, da bodo pogoji za izredno napredovanje v naziv višji svetnik določeni s področnim pravilnikom šele po tem, ko bo naziv višji svetnik določen v ZOFVI.