Ljubljana, 6. 12. 2023

-24, -7, -26 ...

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Pedagoški inštitut sta 5. decembra 2023 na novinarski konferenci in zatem v panelni razpravi v prostorih kulturnega ministrstva v Ljubljani predstavila prve rezultate mednarodne raziskave Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj Pisa 2022.

Omenjena raziskava je preverjala bralno, matematično in naravoslovno pismenosti 15-letnikov v 83 državah in izobraževalnih sistemih, sodelovalo pa je skupno 690.000 šolarjev in šolark; od tega v Sloveniji 6.721 dijakinj in dijakov v 296 izobraževalnih programih (vsi srednješolski programi, 52 osnovnih šol in dve ustanovi za izobraževanje odraslih). Zbiranje podatkov je bilo v celoti izvedeno na računalnikih marca in aprila 2022, v raziskavi, ki jo v Sloveniji koordinira in izvaja Pedagoški inštitut, pa je bilo tokrat osrednje področje preverjanja matematična pismenost.    

Po podatkih, ki so bili pridobljeni v ugledni mednarodni raziskavi znanja Pisa 2022, so slovenski 15-letniki v matematični pismenosti in naravoslovni pismenosti sicer dosegli boljše rezultate, kot je povprečje držav Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), značilno pod povprečje pa so zdrsnili v bralni pismenosti. Ob izpostavljenem je treba omeniti, da je v tokratni izvedbi raziskave svoje dosežke na vseh treh preučevanih področjih poslabšala večina sodelujočih držav in izobraževalnih sistemov, tudi Slovenija.

Na ravni OECD se je dosežek v matematiki v primerjavi s prejšnjim ciklom raziskave Pisa (Pisa 2028) poslabšal za povprečno 17 točk, v branju za 11 točk in naravoslovni pismenosti za 2 točki, v Sloveniji je bilo poslabšanje izrazitejše in lahko govorimo o negativnem trendu: slovenski petnajstletniki so v raziskavi Pisa 2022 v matematiki dosegli skupno 485 točk (24 manj kot leta 2018) in tako s skupaj še 23 državami ostali nad povprečnim dosežkom držav OECD, ki je bil 472 točk; v naravoslovju so dosegli 500 točk (7 manj kot leta 2028) in skupaj s še 25 državami ostali nad povprečnim dosežkom držav OECD, ki je bil 485 točk; v bralni pismenosti pa so slovenski šolarji in šolarke dosegli 469 točk in se uvrstili pod povprečje OECD (476 točk) – svoj dosežek so v primerjavi z izvedbo raziskave Pisa 2018 poslabšali za 26 točk.

V bralni pismenosti je Slovenija v raziskavi Pisa že bila pod povprečjem OECD v izvedbah le-te leta 2009 in 2012, a je zatem v Pisi 2015 dosežek pomembno popravila in tudi še v Pisi 2018, ko je sledil padec v točkah ostala nad povprečjem OECD. Dosežek slovenskih dijakinj in dijakov v raziskavi Pisa 2022 pa je za Slovenijo ob izrazitem poslabšanju tudi sploh najnižji v vsem času, odkar naša država sodeluje v raziskavi. Dodatno zaskrbljujoče je, da vse več slovenskih petnajstletnikov ne dosega temeljne ravni bralne pismenosti: medtem ko jih je slednjo leta 2018 doseglo 82 odstotkov, je bilo takih v raziskavi leta 2022 še 74 odstotkov. Najvišja bralna znanja in spretnosti dosegajo štirje odstotki slovenskih dijakov, v državah OECD pa je ta delež sedem odstotkov.

Nekatere države, v katerih so se dosežki v posameznih pismenosti v primerjavi s Piso 2018 prav tako izstopajoče poslabšali, tj. več, kot je povprečje držav OECD, so, denimo: Nizozemska (matematika -27, branje -26, naravoslovje -15), Danska (matematika -20), Poljska (matematika -27, branje -23, naravoslovje -12), Finska (matematika -23, branje -30, naravoslovje -11), Švedska (matematika -21, naravoslovje -19); Norveška (matematika -33, naravoslovje -23), Islandija (matematika -36, branje -38, naravoslovje -28). Po dosežkih je med evropskimi državami po vseh treh bralnih pismenostih v ospredju Estonija, dosežki njihovih 15-letnikov pa so se v primerjavi s Piso 2018 sicer prav tako poslabšali (matematika -13, branje -12, naravoslovje -4). Na prvem mestu v vseh treh pismenostih je Singapur, povprečje OECD pri matematiki presega za več kot 100 točk (575), povprečje OECD je 472. (Vir: PISA 2022, Results, Volume 1, str. 27, 28)

V Sloveniji obstajajo glede na raziskavo velike razlike v matematičnih dosežkih med dijaki iz različnih socialnoekonomskih okolij, in sicer 92 točk. Za 147 točk pa je razlika med dosežki gimnazijcev in dijaki poklicnega izobraževanja.

V Sloveniji je leta 2022 dosegalo temeljna matematična znanja in spretnosti (2. raven) 75 odstotkov dijakinj in dijakov, kar je za pet odstotnih točk manj kot leta 2012. V primerjavi s tem letom je najvišje matematične spretnosti (5. in 6. raven) leta 2022 prav tako doseglo pet odstotnih točk manj dijakov in dijakinj. Pri matematični pismenosti raziskava za Slovenijo ni zabeležila razlik med spoloma, pri naravoslovni pismenosti je razlike za 15 točk v prid dijakinjam, pri bralni pismenosti pa kar 44 točk v prid dijakinjam. Pri dosežku na lestvici matematične pismenosti prihaja do značilnih razlik glede na socialno-ekonomsko ozadje, status priseljenca in srednješolski izobraževalni program, kjer značilno višje dosežke dosegajo dijakinje in dijaki, ki poročajo o višjem socialno-ekonomskem statusu, tisti, ki ne poročajo o statusu priseljenca, in tisti, ki obiskujejo programe gimnazijskega izobraževanja.

Slovenske dijakinje in dijaki poročajo o primerljivem občutku pripadnosti šoli in občutku varnosti v šoli kot ga izražajo njihovi vrstniki v državah OECD. Občutek pripadnosti šoli se je med dijakinjami in dijaki v Sloveniji od leta 2018 do leta 2022 sicer izboljšal. Poročajo tudi o nekoliko podpovprečni izpostavljenosti medvrstniškemu nasilju, kljub temu pa jih 18 odstotkov poroča, da so najmanj nekajkrat mesečno izpostavljeni vsaj eni od oblik medvrstniškega nasilja, približno devet odstotkov pa jih najmanj nekajkrat mesečno doživlja, da se iz njih norčujejo. V primerjavi z vrstniki slovenski dijaki poročajo o precej nižji kakovosti odnosov s profesorji na šoli, 15 odstotkov se jih počuti ustrahovane s strani profesorjev, podpovprečno pa zaznanavajo še oporo s strani učiteljev matematike in samoučinkovitost pri reševanju matematičnih nalog. Ob vsem tem poročajo o nadpovprečni zaskrbljenosti, povezani s poukom matematike. »Rezultati raziskave PISA 2022 kažejo na upad matematične in naravoslovne, še posebej pa bralne pismenosti slovenskih 15-letnikov. Poleg tega so slovenski dijaki in dijakinje, v primerjavi z vrstniki in vrstnicami iz držav OECD, ponovno poročali o slabši kakovosti odnosov z učitelji in učiteljicami na šoli in pri pouku matematike ter o višjih ravneh zaskrbljenosti, povezane z matematiko. Tako se pri naslavljanju samega padca v povprečnih dosežkih oz. znanja dijakov in dijakinj na področju matematike, branja in naravoslovja, kot nujno kaže tudi hkratno naslavljanje širšega konteksta učnih dosežkov, tj. kakovosti odnosov v šolah in krepitev socialno-čustvene dobrobiti tako dijakov in dijakinj kot učiteljev in učiteljic,« je ob predstavitvi rezultatov poudarila dr. Klaudija Šterman Ivančič, nacionalna koordinatorka raziskave na Pedagoškem inštitutu. Ob tem je dodala, da moramo znanje in odnose razumeti kot dva tesno in pomembno povezana pola v vzgoji in izobraževanju, saj so odnosi temelj motivacije, temelj učnih dosežkov. Rezultati glede odnosnih kompetenc pa po njenih besedah ne smejo biti razumljeni kot kritika učiteljev – učitelji ob izrazitih družbenih spremembah potrebujejo usposabljanje za različne in številne nove izzive, s katerimi se srečujejo ob delu, in si teh usposabljanj tudi zelo želijo. Raziskovalka je izpostavila, da je zelo poveden izrek, da je »učilnica danes družba jutri,« ob tem pa se moramo vprašati, kakšno družbo si želimo.  

Novinarski konferenci je sledila prva razprava o rezultatih raziskave, v kateri so s svojimi prispevki sodelovali dr. Klaudija Šterman Ivančič, nacionalna koordinatorka raziskave Pisa v Sloveniji, s Pedagoškega inštituta, Jasna Rojc državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, dr. Janez Vogrinc, dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in vodja delovne skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, dr. Mara Cotič, dekanja Pedagoške fakultete Univerze v Kopru, dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, dr. Andreja Drobnič Vidic z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko ter dr. Sabina Fras Popović s Filozofske fakultete v Ljubljani.

Državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Jasna Rojc je poudarila, da je treba spremembe v vzgoji in izobraževanju zastaviti v smeri, ki bi trend uspešnosti Slovenije usmeril navzgor, posebno skrb pa je izrazila ob ugotovitvah raziskave Pisa, ki kažejo na odnosni vidik v razmerjih v šolah (med učenci, učenci in učitelji …). Izpostavila je še dejstvo, da uporabnost znanja ostaja v ozadju za kurikularno pridobljenim znanjem, pri čemer je naša država še precej nižje, kot kažejo sami točkovni rezultati raziskave. Po njenih besedah bo treba premisliti sam proces učenja, da bodo učenci lahko pridobljeno znanje poglabljali, seveda ne brez učiteljev. Predstavnica ministrstva meni, da so ti že danes ustrezno usposobljeni, a potrebujejo stalno usposabljanje, gotovost in mir, da lahko opravljajo svoje delo brez pritiskov laične javnosti. Prav tako je podčrtala, da je nujno izobraževanje postaviti kot prioriteto, in sicer ne samo na deklarativni ravni, temveč tudi finančno. Ugotovila je še, da sta matematično in naravoslovno znanje slovenskih šolarjev ne glede na negativni trend visoka, nad povprečjem OECD, uganko pa predstavlja področje branja, kjer se kažejo pomanjkljivosti našega vzgojno-izobraževalnega sistema. 

Dr. Vinko Logaj z Zavoda Republike Slovenije za šolstvo je povedal, da se ob rezultatih, ki ne morejo voditi k pretiranemu zadovoljstvu, poraja nujnost razmisleka zakaj so bili dosežki Slovenije v raziskavi Pisa v preteklosti boljši, kaj nam v šolstvu povzroča negativne trende v primerjavi s preteklostjo. Izpostavil je upad deleža BDP za področje izobraževanja, ob hkratnem večanju socialne funkcije šole. Odziv po njegovih besedah terja tudi dejstvo, da zgolj temeljne ravni znanja v matematiki dosega 75 odstotkov šolarjev, nižji pa je hkrati delež tistih, ki dosegajo najvišje ravni znanja. Razmišljal je o morebitni preveliki količini posredovanega znanja in nezmožnosti utrjevanja le-tega, o spremembi poučevanja v smeri večje aktivnosti učencev. Podčrtal je še, da mladi prinašajo s seboj v šole širšo družbeno klimo, tu pa imamo po njegovih besedah odgovornost za šolo in izobraževanje kot temeljne podstati družbe vsi: »Smo v obdobju pomanjkanja strokovnega kadra v šolah in vrtcih, treba je pogledati tudi v usposabljanje prihodnjih učiteljev. Spremembe na področju učenja in poučevanja so nujne, prav tako tudi, kar se tiče odnosov – delež dijakov, ki se počutijo v šoli ustrahovane, ni ohrabrujoč. Treba je premisliti odnos staršev in celotne družbe do šolstva.«

Dr. Andreja Drobnič Vidic z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko je spregovorila o sami zasnovi matematičnih nalog v raziskavi Pisa in usklajenosti s slovenskim učnim načrtom ter izpostavila, da učitelji zaradi prenatrpanosti učnih načrtov pogosto ne morejo namenjati pozornosti specifičnim matematičnim nalogam, ki zahtevajo uporabno znanje. Dekanja primorske pedagoške fakultete dr. Mara Cotič je izpostavila vpliv matematične pismenosti na vse druge pismenosti. V povezavi z dosežki v bralni pismenosti je dr. Sabina Fras Popović s Filozofske fakultete v Ljubljani poudarila, da vsak četrti odrasli v življenju ne more funkcionirati ustrezno, ker raven njegovega branja ni dovolj dobra. Izpostavila je, da branje ni stvar zgolj šolskega prostora in da je odgovornost nas vseh, da ozavestimo pomen branja, vzpostavljamo notranjo motivacijo za brane in sooblikujemo bralno kulturo. Dekan ljubljanske pedagoške fakultete dr. Janez Vogrinc se je strinjal, da pomeni bralna pismenost temelj za uspešno učenje in znanje na prav vseh drugih področjih, in razmišljal, da so se matematični in naravoslovni dosežki poslabšali tudi ob upadu sposobnosti branja. Opozoril je, da je  pozornost bralni pismenosti nujno namenjati na vseh predmetnih področjih in jo razvijati v vseh obdobjih življenja, že v obdobju predšolske vzgoje z razvijanjem predbralnih spretnosti. Razvoj bralne pismenosti tako ne more biti omejen samo na pouk slovenščine, ampak mora biti to splošni cilj učnega načrta kot celote. Dr. Janez Vogrinc se je kritično dotaknil tudi kakovosti delovnih zvezkov in učbenikov, ki jih pri pouku uporabljajo naši šolarji in šolarke, ter izpostavil tudi vlogo vpeljave nacionalnega preverjanja znanja v tretji razred osnovne šole, ki naj bi med drugim omogočilo identificirati otroke, ki imajo težave z branjem. Ob tem je izrazil nezadovoljstvo, da so bile iz zakona o osnovni šoli, kar se tiče izbirnosti nacionalnega preverjanja znanja v tretjem razredu, s politično odločitvijo izvzete zasebne osnovne šole, in v tej luči izrekel pričakovanje, da se bo država z ugotovitvami raziskave Pisa 2022 soočila in ne morda razmišljala, da Slovenija v mednarodnih raziskavah znanja v prihodnje ne bi sodelovala.